Plačni pogoji za tuje delavce v Sloveniji 2026: minimalna plača in kolektivne pogodbe

Minimalna plača v Republiki Sloveniji za leto 2026 znaša 1.481,88 EUR bruto in velja enako za domače in tuje delavce. Znesek je določil minister za delo s sklepom, objavljenim v Uradnem listu 30. januarja 2026. Za delavca iz tretje države je enaka plača kot za domačega delavca hkrati zakonski pogoj za soglasje Zavoda RS za zaposlovanje.

Kako je nastala številka 1.481,88 EUR

Minimalna plača se ne določi s pogajanjem o odstotku, ampak po formuli iz 3. člena Zakona o minimalni plači. Ta določa, da je minimalna plača vsota minimalnih življenjskih stroškov, povišanih za 20 odstotkov, ter davkov in obveznih prispevkov delavca. Formula je zavezujoča, zato je znesek posledica izračuna, ne odločitve o velikodušnosti.

Izračun minimalnih življenjskih stroškov je za Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravil Inštitut za ekonomska raziskovanja in ga predstavil 17. decembra 2025. Novi znesek minimalnih življenjskih stroškov je 791,07 EUR, usklajen z 2,7 odstotka inflacije. Ko se ta podlaga poviša za 20 odstotkov in se prištejejo davki ter prispevki delavca, se dobi bruto znesek 1.481,88 EUR za leto 2026. Dvig glede na leto 2025 znaša 15,99 odstotka, kar je največji odstotni skok v zadnjih letih in neposredno spremeni stroškovni izračun vsakega delovnega mesta, ki je bilo doslej zasedeno blizu minimalne plače.

Za delodajalca, ki zaposluje varilce, voznike, delavce v proizvodnji ali sobarice, ima to tri praktične posledice. Prva: vse pogodbe, ki so za leto 2025 določale znesek pod novo mejo, je treba uskladiti, ne glede na to, ali gre za domačega ali tujega delavca. Druga: kolektivna pogodba dejavnosti lahko za posamezni tarifni razred določi osnovno plačo, ki je višja od minimalne plače, in v tem primeru velja višji znesek, ne minimalna plača. Tretja: minimalna plača je bruto znesek za polni delovni čas, zato se izračun sorazmerno zniža le pri krajšem delovnem času, nikoli pa se ne sme znižati z odbitki za nastanitev ali prevoz.

Zakaj je plača pogoj za dovoljenje, ne le za pogodbo

Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev postavlja plačo med pogoje za izdajo soglasja k enotnemu dovoljenju. Plača in drugi pogoji dela morajo biti enaki kot za domače delavce na primerljivem delovnem mestu. Če pogodba, priložena vlogi, določa znesek pod minimalno plačo ali pod tarifnim razredom iz kolektivne pogodbe dejavnosti, Zavod RS za zaposlovanje soglasja ne izda in postopek se ustavi. Potek postopka in roke opisuje enotno dovoljenje v Sloveniji.

Plača ima posebno vlogo tudi pri zamenjavi delodajalca. Zavod praviloma ne izda soglasja delodajalcu, ki je v zadnjih mesecih odpuščal delavce iz poslovnih razlogov na istem delovnem mestu. To oviro po praksi Zavoda iz leta 2026 spregleda le, če je tujcu zagotovljena vsaj povprečna bruto plača v Republiki Sloveniji. Kdor torej zaposluje po dvigu plač in je hkrati krčil ekipo, se mora odločiti: bodisi počaka, da rok poteče, bodisi ponudi plačo nad povprečjem.

Nadzor nad izvajanjem opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Inšpektor preveri pogodbo o zaposlitvi, obračune plače, evidenco delovnega časa in dejanska izplačila na račun delavca. Neskladje med pogodbo, priloženo vlogi za soglasje, in dejanskim obračunom je ena najpogosteje ugotovljenih kršitev pri tujih delavcih. Posledice, vključno s prepovedjo zaposlovanja tujcev, opisuje prepoved zaposlovanja tujcev in globe IRSD.

Časovnica, stroški in kje se izračun podre

Časovnica je preprosta in neusmiljena. Znesek je objavljen 30. januarja 2026 in se uporablja za plačilo dela od januarja 2026 naprej, torej za obračun, ki ga delodajalec pripravi februarja. Kdor je vlogo za soglasje oddal decembra 2025 s pogodbo po starem znesku, ima ob prihodu delavca pogodbo, ki že ob prvem obračunu ne ustreza zakonu. Popravek pogodbe je hitrejši od nove vloge, vendar ga je treba narediti pred prvim izplačilom, ne po inšpekcijskem obisku.

Najpogostejša napaka pri plačnem pogoju ni prenizka osnovna plača, ampak napačen tarifni razred. Delodajalec vpiše v pogodbo minimalno plačo, delovno mesto pa po kolektivni pogodbi dejavnosti spada v razred z višjo osnovno plačo. Zavod v tem primeru pogoja enakega obravnavanja ne šteje za izpolnjenega, ker primerjava ni z zakonskim minimumom, temveč z domačimi delavci na istem delovnem mestu. Preverjanje tarifnega razreda pred oddajo vloge stane nekaj ur, popravek po zavrnitvi pa cel krog postopka. Povezano vprašanje kontrole trga dela obravnava obrazec PDM KTD.

Plačni pogoj v Sloveniji tako ni ločeno kadrovsko vprašanje, ampak sestavni del dovoljenja za delo. Kdor načrtuje zaposlitve za leto 2026, naj izračun postavi na 1.481,88 EUR kot spodnjo mejo, na kolektivno pogodbo dejavnosti kot dejansko mejo in na povprečno bruto plačo kot mejo, ki odpira zaposlovanje tudi po odpuščanju iz poslovnih razlogov. Vse tri številke so javne in preverljive pred oddajo vloge. Nobena od njih se ne sme prvič pojaviti šele ob inšpekcijskem pregledu.