Minimalni standardi za nastanitev tujih delavcev v Sloveniji
Pravilnik zahteva najmanj 6 m2 za spanje na osebo in največ šest oseb v prostoru. Inšpektorat za delo je leta 2025 ugotovil 26 kršitev teh standardov.
Delodajalci in naročniki dela, ki tujcem v Sloveniji zagotavljajo nastanitev, morajo izpolniti minimalne bivanjske in higienske standarde iz 10. člena Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Konkretne številke določa poseben pravilnik. Nadzor opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo, globa pa znaša od 3.000 do 30.000 EUR.
Kaj pravilnik dejansko zahteva
Merila določa Pravilnik o določitvi minimalnih standardov za nastanitev tujcev, ki so zaposleni ali delajo v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 71/11), ki velja od 1. januarja 2012. Pravilnik ne govori o splošni primernosti, ampak o kvadraturi in številu oseb.
Na osebo mora biti zagotovljeno najmanj 6 m2 za spanje, 1 m2 za kuhinjo in 1 m2 za prebivanje, brez sanitarnih prostorov. V prostoru, namenjenem prebivanju, spanju in uživanju hrane, lahko prebiva največ šest oseb.
| Število oseb v prostoru | Najmanjša površina |
|---|---|
| 1 | 8 m2 |
| 2 | 10 m2 |
| 3 | 18 m2 |
| 4 | 20 m2 |
| 5 | 28 m2 |
| 6 | 30 m2 |
Poleg kvadrature pravilnik zahteva tla s toplo oblogo, toplotno izolirane stene in strop, tesnjenje vrat in oken, ki se morajo odpirati zaradi zračenja, vzdrževanje prostorov v uporabnem stanju, ogrevanje ter omarico za prvo pomoč, nameščeno na vidnem in vsem dosegljivem mestu.
Higienski del je določen po razmerju uporabnikov. Pri souporabi sanitarij do vključno pet uporabnikov morajo biti nameščeni stranišče s splakovalnikom, umivalnik in prha z mrzlo in toplo vodo. Pri šestih ali več uporabnikih mora biti najmanj eno stranišče s splakovalnikom na največ pet uporabnikov ter najmanj en umivalnik in ena prha na največ deset uporabnikov. Stranišče in prha morata biti fizično ločena od bivalnih prostorov, sanitarije pa morajo biti fizično ločene za uporabnike različnega spola. Zagotovljena morata biti zračenje in električna osvetlitev, tla in stene pa morajo biti obložene z materiali, ki se čistijo s sanitarnimi čistili.
Najemna pogodba za nastanitveni prostor mora vsebovati podatek o površini prostora, številu oseb, ki ga uporabljajo, in višini najemnine. Višina najemnine se določi s pogodbo, v primeru spora pa odloča pristojno sodišče.
Kdo nadzoruje in kaj sledi kršitvi
Nadzor nad izvajanjem pravilnika opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Če obstaja sum kršitve, lastnik ali uporabnik pa pregledu nastanitvenih prostorov nasprotuje, mora inšpektor pred pregledom pridobiti odločbo pristojnega sodišča in zagotoviti, da sta pri pregledu navzoči dve polnoletni osebi kot priči.
Prijavo kršitve lahko vložijo tujec sam, sostanovalci iz istega ali bližnjega stanovanjskega objekta, zainteresirana nevladna organizacija ali drug zainteresiran subjekt. To je pomembno za oceno tveganja. Nadzor se pogosto ne začne z načrtovano akcijo, ampak s prijavo osebe, ki v objektu živi.
Sankcijski okvir določa 54. člen zakona. Delodajalec ali naročnik dela, ki ne zagotovi minimalnih bivanjskih ali higienskih standardov, se kaznuje z globo od 3.000 do 30.000 EUR, odgovorna oseba z globo od 500 do 2.500 EUR, posameznik pa z globo od 500 do 1.500 EUR. Pravnomočna globa po tem členu sproži tudi enoletno prepoved zaposlovanja in dela tujcev, kar je podrobneje opisano v pregledu prepovedi zaposlovanja tujcev in glob inšpektorata.
Kaj kažejo podatki nadzora za leto 2025
Inšpektorat je v poročilu za leto 2025 navedel 52 ugotovljenih kršitev zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Od tega se jih je 26, torej polovica, nanašalo prav na bivalne in higienske standarde iz 10. člena. Nobena druga določba tega zakona ni bila kršena tako pogosto.
Ta razmerja so uporabna za načrtovanje. Nastanitev ni postranski del projekta zaposlovanja, ampak najpogostejši vir prekrška v celotnem sklopu predpisov o tujcih. Pravilnik je hkrati eden redkih, pri katerem je skladnost merljiva vnaprej, s tračnim metrom in številom postelj.
Izjava o nastanitvi je del vloge. Delodajalec mora na vlogi za izdajo dovoljenja označiti, ali bo tujcu zagotavljal nastanitev v prostorih, ki jih ima v najemu ali lasti sam ali pravna oziroma fizična oseba, kapitalsko povezana z njim. Pri prošnji za enotno dovoljenje se prilaga podpisana izjava delodajalca, ali nastanitev zagotavlja ali ne. Pregled preostalih logističnih korakov ob prihodu delavca je v vodniku po logistiki selitve delavca iz tretje države. Werklist ta del projekta vodi za delodajalce v Sloveniji, obseg dela je opisan na strani za delodajalce.
Pravilnik je star in kratek, prav to pa ga naredi trdnega. Šest kvadratnih metrov na osebo za spanje, največ šest oseb v prostoru, eno stranišče na pet uporabnikov. Objekt, ki teh treh številk ne izpolnjuje, ne bo skladen zaradi boljše opreme ali višjega standarda drugod.
Berite naprej
Vsi prispevki →Zaposlovanje državljanov Srbije v Sloveniji po dvostranskem sporazumu
Zavod RS za zaposlovanje izda delovno dovoljenje za tri leta in odloči v 15 dneh, kandidate pa izbere Nacionalna služba za zapošljavanje Srbije.
Zaposlovanje državljanov BiH v Sloveniji po dvostranskem sporazumu
Zavod RS za zaposlovanje izda delovno dovoljenje za tri leta, izbor pa gre prek agencije ARZ-BiH. Pogodba o zaposlitvi mora biti sklenjena za najmanj eno leto.