Zaposlovanje državljanov Srbije v Sloveniji po dvostranskem sporazumu

Sporazum med Slovenijo in Srbijo o zaposlovanju državljanov Srbije je ratificiran z zakonom BRSZD, objavljenim v seriji Mednarodne pogodbe Uradnega lista RS 14. junija 2019 (Uradni list RS, št. 38/19), uporablja pa se od 1. septembra 2019. Po njem Zavod RS za zaposlovanje izda delovno dovoljenje za tri leta, kandidate pa izbere in posreduje Nacionalna služba za zapošljavanje Srbije (NSZ). Pogodba o zaposlitvi mora biti sklenjena za najmanj eno leto.

Kako poteka izbor kandidata

Postopek se ne začne pri kandidatu, ampak pri prostem delovnem mestu. Delodajalec ga prijavi Zavodu RS za zaposlovanje na obrazcu PDM-KTD, zavod pa prijavo posreduje Nacionalni službi za zapošljavanje v Srbiji. Ta objavi delovno mesto, opravi izbor in delodajalcu posreduje kandidate, kar po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje (2026) predvidoma traja do 15 dni.

Ta korak je bistvena razlika med sporazumom in običajno potjo enotnega dovoljenja. Delodajalec ne sme mimo NSZ pripeljati kandidata, ki ga je našel sam, in pričakovati, da bo vloga tekla po sporazumu. Uradno posredovanje kandidata s strani NSZ je sestavni del postopka, brez njega pa vloga ne stoji. Pot za primere zunaj sporazuma opisuje enotno dovoljenje v Sloveniji, postopek in roki, sam obrazec za prijavo delovnega mesta pa kontrola trga dela in obrazec PDM-KTD.

Obrazci, roki in trajanje dovoljenja

Vloga se vloži pri Zavodu RS za zaposlovanje na obrazcu TUJ-SRB-1 s Prilogo 2, podaljšanje pa na obrazcu TUJ-SRB-2 (Zavod RS za zaposlovanje, 2026). Zavod o vlogi odloči najpozneje v 15 dneh od prejema popolne vloge. Delovno dovoljenje se izda za tri leta in se lahko podaljša za nadaljnja tri leta.

Delovno dovoljenje po sporazumu samo po sebi ni dovoljenje za prebivanje. Delavec mora pri upravni enoti pridobiti še enotno dovoljenje za prebivanje in delo, pri čemer se delovno dovoljenje, izdano po sporazumu, v tem postopku upošteva kot soglasje Zavoda RS za zaposlovanje. To je drugi organ in drugi rok, zato koledar vloge ni končan, ko zavod izda dovoljenje. Delodajalci, ki datum nastopa dela določijo takoj po prejemu odločbe zavoda, ta korak praviloma spregledajo.

Rok za podaljšanje je najbolj pogosta napaka v tem postopku. Vlogo je mogoče vložiti najprej 60 dni pred iztekom dovoljenja in najkasneje 15 dni po izteku. Šestnajsti dan po izteku možnost podaljšanja ugasne, delovno mesto pa gre nazaj na začetek postopka, skupaj z novo prijavo prostega delovnega mesta in novim izborom prek NSZ. Za delavca, ki v Sloveniji dela že dve leti in pol, to pomeni prekinitev dela in ponovni prihod na novo dovoljenje.

Kaj sporazum pomeni za delodajalca

Tri leta veljavnosti in možnost podaljšanja za nadaljnja tri leta pomenijo, da je ta pot primerna za stalna delovna mesta, ne za kratke konice. Pogoj pogodbe o zaposlitvi za najmanj eno leto pa iz sporazuma izloči delo za določen čas v obsegu nekaj mesecev. Delodajalec, ki potrebuje delavce za sezono, mora pot iskati drugje.

Sporazum s Srbijo je po zgradbi zelo blizu sporazumu z Bosno in Hercegovino, kjer izbor vodi ARZ-BiH, obrazci pa nosijo oznako TUJ-BiH. Razlike so v partnerski službi in oznakah obrazcev, ne v logiki postopka. Primerjavo obeh poti opisuje zaposlovanje državljanov BiH po dvostranskem sporazumu.

Načrtujte za nazaj od dveh rokov, ki ju delodajalec ne nadzoruje: od izbora pri NSZ, ki predvidoma vzame do 15 dni, in od odločitve zavoda v 15 dneh od popolne vloge. Med ta dva roka sodi še čas za urejanje vstopa in prihod delavca, zato je realen zamik med odločitvijo o zaposlitvi in prvim delovnim dnem merjen v tednih in ne v dneh.

Sporazum je zato trdna podlaga za stalna delovna mesta in slaba za konice. Kdor v Sloveniji potrebuje deset delavcev čez šest tednov, po tej poti ne bo prišel pravočasno. Kdor gradi ekipo za tri leta in vlogo odda hkrati s prijavo prostega delovnega mesta, dobi dovoljenje, ki ga bo treba obnoviti šele v tretjem letu.