Kvota soglasij za zaposlovanje tujcev v Sloveniji
Vlada RS lahko po 41. členu ZZSDT letno določi kvoto soglasij k enotnemu dovoljenju, neizčrpana kvota pa je pogoj za odločitev Zavoda RS za zaposlovanje.
Kvota je zgornje število soglasij k enotnemu dovoljenju in dovoljenj za sezonsko delo, ki jih sme Slovenija v koledarskem letu izdati. Določi jo Vlada Republike Slovenije na podlagi 41. člena Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT). Če je kvota izčrpana, Zavod RS za zaposlovanje soglasja ne izda, tudi kadar je vloga sicer popolna.
Kdo kvoto določi in po kakšnem postopku
Kvoto sprejme vlada, predlaga pa jo minister, pristojen za delo. Pred tem mora po 41. členu ZZSDT pridobiti mnenje Ekonomsko socialnega sveta, kjer sedijo predstavniki delodajalcev, sindikatov in države. Instrument torej ni upravna odločitev enega urada, ampak vladni akt, sprejet po socialnem dialogu, kar pomeni, da se lahko spremeni sredi leta, če se razmere na trgu dela spremenijo.
Isti člen vladi daje širše pooblastilo, kot je zgolj številka. Poleg kvote lahko vlada omeji ali prepove zaposlovanje in delo tujcev, ki v Republiki Sloveniji še nimajo pravice do prebivanja. To je pomembna razlika za načrtovanje. Delavec, ki v Sloveniji že prebiva na drugi pravni podlagi, in delavec, ki prihaja iz tretje države na prvo dovoljenje, nista v istem položaju, kadar vlada poseže na trg dela.
Kvota se ne uporablja za vse. Šesti člen ZZSDT našteva kategorije s prostim dostopom na trg dela, med njimi tujce s stalnim prebivališčem v Sloveniji in osebe z mednarodno zaščito. Za te osebe delodajalec soglasja Zavoda RS za zaposlovanje ne potrebuje, zato jih kvota ne zadene. Enako velja za zaposlovanje državljanov Bosne in Hercegovine ter Srbije po dvostranskih sporazumih, ki tečeta po svojih obrazcih in svojem postopku.
Kje se kvota sreča z vlogo delodajalca
Za delodajalca kvota ni abstraktna številka, ampak pogoj, ki ga Zavod RS za zaposlovanje preveri pri odločanju. Zavod na svoji strani o sezonskem delu nad 90 dni (2026) neizčrpanost letne kvote izrecno navaja kot pogoj za izdajo soglasja. Enako velja pri soglasju k enotnemu dovoljenju: vloga se presoja po vsebinskih pogojih, hkrati pa mora v kvoti ostati prostor.
Praktična posledica je vrstni red opravil. Pred vlogo za soglasje mora delodajalec pri Zavodu RS za zaposlovanje opraviti kontrolo trga dela na obrazcu PDM-KTD, o kateri zavod odloči v petih delovnih dneh (Zavod RS za zaposlovanje, 2026). Šele nato gre vloga za enotno dovoljenje na upravno enoto, kjer upravna taksa za izdajo znaša 70,00 evra po taksni tarifi Zakona o upravnih taksah, k temu pa se prištejeta strošek tiskanja in vročanja kartice (SPOT, Enotna dovoljenja eBDP, 2026). Če je kvota med tem izčrpana, ta zaporedna opravila ne pomagajo. Postopek se ustavi pri soglasju.
Podroben potek vloge in roke opisuje enotno dovoljenje v Sloveniji, postopek in roki, obrazec za kontrolo trga dela pa kontrola trga dela in obrazec PDM-KTD.
Dve kvoti, dva režima
Enainštirideseti člen ZZSDT govori o dveh ločenih količinah, ki ju delodajalci pogosto zamenjujejo. Nista zamenljivi in se ne seštevata.
| Merilo | Kvota soglasij k enotnemu dovoljenju | Kvota dovoljenj za sezonsko delo |
|---|---|---|
| Pravna podlaga | 41. člen ZZSDT | 41. člen ZZSDT |
| Predlagatelj | minister za delo, mnenje ESS | minister za delo, mnenje ESS |
| Kdo odloča o posamični vlogi | Zavod RS za zaposlovanje izda soglasje, upravna enota izda dovoljenje | Zavod RS za zaposlovanje izda dovoljenje |
| Tipično trajanje zaposlitve | celoletna zaposlitev | sezona v kmetijstvu, gozdarstvu ali turizmu |
| Učinek izčrpanja | soglasje se ne izda | dovoljenje se ne izda |
Sezonsko delo do 90 dni teče po lastnem, hitrejšem režimu, opisanem v sezonskem delu tujcev do 90 dni. Tudi pri njem velja isto pravilo: ko kvota za tekoče leto ni več prosta, zavod vloge ne more ugodno rešiti.
Kvota je politična in ne tehnična spremenljivka. Delodajalec je ne more predvideti iz svojih podatkov, lahko pa se pred njo zavaruje z razporeditvijo vlog čez leto in s preverjanjem, ali kandidat morda sodi v katero od kategorij iz 6. člena ZZSDT ali pod dvostranski sporazum, kjer kvota ne velja. Kadar je zaposlitev vezana na fiksen datum začetka dela, je razumno vlogo oddati v prvi polovici leta, ne v zadnjem četrtletju, ko je prostor v kvoti najmanjši.
Pred vsako vlogo sta zato smiselni dve preverbi, ki lahko vprašanje kvote povsem izničita. Prva je, ali kandidat sodi v katero od kategorij s prostim dostopom do trga dela po 6. členu ZZSDT. Druga je, ali njegovo državljanstvo odpira pot po dvostranskem sporazumu z Bosno in Hercegovino ali Srbijo. Kadar velja ena od teh dveh možnosti, kvota tega delavca ne zadene, načrt zaposlitve pa ni odvisen od vladnega akta, ki ga delodajalec ne more predvideti.
Berite naprej
Vsi prispevki →Prepoved zaposlovanja tujcev in globe Inšpektorata za delo v Sloveniji
Prepoved zaposlovanja tujcev traja eno, dve ali pet let. Inšpektorat RS za delo je leta 2025 opravil 11.247 pregledov in ugotovil 18.215 kršitev.
Hitrejši postopek zaposlovanja tujcev in obveznost učenja slovenščine
Od 21. novembra 2025 lahko tujec začne delo pred izdajo enotnega dovoljenja. Delodajalec mu mora v šestih mesecih plačati 80 ur slovenščine.