Sezonsko delo tujcev nad 90 dni v Sloveniji: enotno dovoljenje za kmetijstvo in gostinstvo

Za sezonsko delo, daljše od 90 dni v koledarskem letu, državljan tretje države potrebuje enotno dovoljenje za prebivanje in delo, izdano na podlagi soglasja Zavoda RS za zaposlovanje za sezonsko delo. Skupno trajanje sezonskega dela ne sme preseči šestih mesecev v posameznem koledarskem letu. To je drug postopek kot dovoljenje do 90 dni.

Dva postopka, ki ju delodajalci pogosto zamenjujejo

Slovenija sezonsko delo tujcev vodi po dveh ločenih poteh, ločnica pa je 90 dni v koledarskem letu. Do 90 dni Zavod RS za zaposlovanje izda dovoljenje za sezonsko delo, samostojen dokument s svojo vlogo in svojo kvoto. Nad 90 dni tega dokumenta ni: delavec potrebuje enotno dovoljenje za prebivanje in delo, ki ga izda upravna enota, Zavod pa v tem postopku poda soglasje za sezonsko delo. Postopek do 90 dni je opisan v dovoljenju za sezonsko delo do 90 dni.

Razlika ni formalna. Enotno dovoljenje je dovoljenje za prebivanje, zato v postopek vstopi upravna enota, delavec pa mora izpolniti tudi pogoje za prebivanje, ne le za delo. Delodajalec, ki je navajen na vlogo do 90 dni pri Zavodu in isti pristop uporabi za šestmesečno sezono, odda vlogo napačnemu organu in izgubi tedne v obdobju, ko jih nima na razpolago.

Zgornja meja je šest mesecev v koledarskem letu, in sicer skupno. Če je delavec spomladi delal 80 dni pri enem delodajalcu, ostane v istem koledarskem letu prostora za manj kot štiri mesece, ne za novih šest. To seštevanje po različnih obdobjih in različnih delodajalcih je pogost razlog za zavrnitev soglasja pri jesenski trgatvi ali pri drugi turistični sezoni.

Pogoji, ki jih Zavod preveri pred soglasjem

Zavod RS za zaposlovanje pri soglasju za sezonsko delo preveri najprej delodajalca, šele nato delovno mesto. Delodajalec mora biti ustrezno registriran za dejavnost, v kateri bo delavec opravljal sezonsko delo, ali pa mora biti kot nosilec kmetijskega gospodarstva vpisan v register kmetijskih gospodarstev. Pri kmetijstvu je prav ta vpis najpogostejša ovira: gospodarstvo obstaja in obdeluje zemljo, nosilec pa je v registru vpisan kot druga oseba iz družine, kot tista, ki podpisuje pogodbo o zaposlitvi.

Drugi pogoj je kvota. Vlada lahko na podlagi 41. člena Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT) iz leta 2015 določi letno kvoto soglasij k enotnemu dovoljenju, soglasje pa se izda le, če kvota še ni porabljena. Zavod RS za zaposlovanje neizčrpanost letne kvote na svoji strani o sezonskem delu nad 90 dni (2026) navaja kot izrecen pogoj za izdajo soglasja. Kvota za sezonsko delo nad 90 dni je ločena od kvote za dovoljenja do 90 dni, zato podatek, da je ena še odprta, o drugi ne pove ničesar. Za delodajalca to pomeni, da je datum oddaje vloge del strategije, ne administrativna podrobnost.

Časovnica, stroški in napaka, ki stane sezono

Časovnico je treba brati od datuma, ko mora delavec dejansko začeti delati, nazaj. Enotno dovoljenje je postopek pri upravni enoti, v katerem Zavod poda soglasje, zato je realen rok vsota dveh korakov in ne enega. Vloga, oddana marca za trgatev septembra, je varna. Vloga, oddana julija za september, se v kmetijstvu pogosto konča z delavcem, ki pride po koncu obiranja. Stroški so upravna taksa za enotno dovoljenje v višini 70,00 evra, izdelava in vročitev kartice, ki znaša 15,47 evra pri osebni vročitvi na organu in 26,51 evra pri vročitvi po pošti (SPOT, Enotna dovoljenja eBDP, 2026), ter prevodi in overitve dokazil o registraciji. Najdražji strošek je kljub temu vedno zamujena sezona in ne taksa.

Napaka, ki jo sezonski delodajalci ponovijo vsako leto, je seštevek dni. Delavec, ki je v isti sezoni že delal na podlagi dovoljenja do 90 dni, ne more za isto koledarsko leto dobiti še celotnih šest mesecev. Zavod pri odločanju sešteje vsa obdobja sezonskega dela v koledarskem letu in soglasje zavrne, ko seštevek preseže šest mesecev. Ker delodajalec za prejšnja obdobja pri drugih delodajalcih pogosto ne ve, je edini zanesljiv korak vprašanje delavcu o vseh sezonskih obdobjih v tekočem letu pred oddajo vloge, ne po prejemu odločbe.

Drugo ponavljajoče se vprašanje je nastanitev. Sezonsko delo v kmetijstvu in gostinstvu pomeni, da delavec prihaja v kraj brez svojega stanovanja, zahteve glede nastanitve pa se pri postopku preverjajo ločeno od plače. Minimalne standarde opisuje nastanitev tujih delavcev v Sloveniji, splošen potek postopka pa enotno dovoljenje v Sloveniji.

Sezonsko delo nad 90 dni je torej redni postopek enotnega dovoljenja s posebno podlago za soglasje in s trdo mejo šestih mesecev na koledarsko leto. Kdor sezono načrtuje januarja, ima na voljo oba postopka in obe kvoti. Kdor jo načrtuje junija, ima na voljo tisto, kar je ostalo.