Napotitev delavcev iz tretjih držav v Slovenijo za čezmejne storitve
Zavod RS za zaposlovanje izda soglasje za napotene delavce, če so pri tujem delodajalcu zaposleni 9 mesecev. Storitev ne sme presegati 90 dni na leto.
Tuji delodajalec s sedežem v tretji državi lahko v Sloveniji izvaja storitve z napotenimi delavci na podlagi enotnega dovoljenja s soglasjem Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. Delavci morajo biti pri njem zaposleni neprekinjeno najmanj devet mesecev, skupno trajanje storitve pa ne sme presegati 90 dni v koledarskem letu.
Napotitev je pravno nekaj drugega kot zaposlitev pri slovenskem delodajalcu, opisana v vodniku po enotnem dovoljenju. Delavec ostane zaposlen pri tujem delodajalcu, v Sloveniji pa opravlja storitev, ne dela za slovensko družbo.
Tri vrste soglasij za napotitev
Zavod na zahtevo upravne enote izda tri različna soglasja, vsako s svojim pogojem glede predhodne zaposlitve.
| Vrsta soglasja | Predhodna zaposlitev pri tujem delodajalcu | Dodatni pogoj |
|---|---|---|
| Čezmejne storitve z napotenimi delavci | najmanj 9 mesecev neprekinjeno | pogodba z naročnikom iz EU, EGP ali Švice, storitev do 90 dni v koledarskem letu |
| Gibanje v kapitalsko povezanih družbah | najmanj 6 mesecev neprekinjeno | delavec z najmanj visokošolsko izobrazbo, premeščen zaradi poklicnega razvoja ali usposabljanja |
| Usposabljanje napotenih delavcev v povezanih družbah | ni potrebna | program usposabljanja in soglasje pristojne zbornice ali združenja delodajalcev |
Pri prvi obliki je ključna pogodbena veriga. Soglasje se izda za storitve, ki jih tuji delodajalec izvaja v svojem imenu in za svoj račun, na podlagi pogodbe z naročnikom storitve iz države članice EU, Norveške, Islandije, Lihtenštajna ali Švice, oziroma na podlagi pogodbe z izvajalcem, ki tako pogodbo z naročnikom ima. Soglasje se lahko izda večkrat, a se dnevi seštevajo. Skupno trajanje izvajanja storitve ne sme presegati 90 dni v koledarskem letu.
Prošnji za enotno dovoljenje se priložijo fotografija, potni list, dokazilo o socialnem zavarovanju v državi, iz katere je delavec napoten, dokazilo o zadostnih sredstvih za preživljanje, potrdilo iz kazenske evidence matične države in dokazilo o registraciji tujega delodajalca. Pri čezmejnih storitvah še pogodba o izvajanju storitev za naročnika in dokazilo o devetmesečni zaposlitvi. Uporabita se obrazca 15/1 za napotene delavce in 17/1 za premeščanje v gospodarski družbi.
Soglasje za napotene delavce se poda tudi pod pogojem, da ni izkoriščena kvota iz 41. člena zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Vlada lahko kvoto določi letno, poleg nje pa tudi omejitve po regijah, dejavnostih, podjetjih in poklicih.
Kratkotrajne storitve in mednarodni prevoz
Za tuje delodajalce iz tretjih držav obstaja tudi lažja pot, a le za ozko opredeljeno delo. Po 36. členu zakona lahko tuji delodajalec z napotenimi delavci izvaja storitve, vezane na dobavo blaga in servisiranje, na podlagi prijave začetka izvajanja storitev. Prijava se opravi po spletu in ne zahteva enotnega dovoljenja.
Meja je ozka in se nadzoruje. Inšpektorat Republike Slovenije za delo je v poročilu za leto 2025 navedel eno kršitev prvega odstavka 36. člena, ker storitev ni bila prijavljena, in tri kršitve drugega odstavka, ker so delavci izvajali storitve, ki niso bile vezane na dobavo blaga in servisiranje. Montaža ali gradbeno delo, prijavljeno kot servisiranje, je torej prekršek in ne administrativna napaka.
Novela zakona, objavljena v Uradnem listu RS, št. 32/25, je uvedla še obveznost prijave izvajanja storitev v mednarodnem cestnem prevozu. Tuji delodajalec mora pred začetkom storitve pri zavodu opraviti elektronsko prijavo z osnovnimi podatki o delodajalcu, vozniku in relaciji prevoza, zavod pa mu izda potrdilo. Posamezni delavec lahko prevoze v Slovenijo izvaja največ sedem dni neprekinjeno oziroma največ 90 dni v koledarskem letu.
Kje se postopek zalomi
Delodajalci iz držav članic EU, EGP in Švice napotujejo delavce brez soglasja zavoda, na podlagi prijave začetka izvajanja storitev, ne glede na državljanstvo delavcev. Prav ta razlika je vir največ napak. Družba iz tretje države, ki posluje prek hčerinske družbe v EU, pogosto domneva, da zanjo velja evropski režim. Zanjo velja režim po sedežu delodajalca, ki delavce dejansko napotuje.
Druga pogosta napaka je štetje 90 dni. Meja velja na koledarsko leto in ne na pogodbo ali na posamezno soglasje. Ekipa, ki pride marca za 60 dni in septembra za 45, je mejo presegla, tudi če sta soglasji dve.
Tretja je časovnica. Zavod o soglasju odloči v 15 dneh od prejema prošnje za enotno dovoljenje, enotno dovoljenje pa izda upravna enota. Taksa za izdajo znaša 70,00 EUR, tiskovina pa dodatnih 15,47 EUR ob osebni vročitvi pri organu. Dokazilo o devetmesečni zaposlitvi je treba pripraviti pred vložitvijo, ne med postopkom.
Evropska podlaga za en dokument in en postopek je opisana v pregledu enotnega dovoljenja po članicah, praktični koraki ob prihodu ekipe pa v vodniku po logistiki selitve delavca iz tretje države. Werklist vodi te postopke za delodajalce v Sloveniji, obseg dela je opisan na strani za delodajalce.
Napotitev je torej najhitrejša pot samo takrat, ko so pogoji izpolnjeni že pred prvim dokumentom. Devet mesecev zaposlitve in pogodba z naročnikom iz EU nista prilogi, ki se uredita med postopkom, ampak dejstvi, ki obstajata ali pa ne.
Berite naprej
Vsi prispevki →Prenovljena direktiva o enotnem dovoljenju 2024/1233: kaj se za slovenske delodajalce spremeni do maja 2026
Direktiva (EU) 2024/1233 zahteva odločitev v 90 dneh, uvaja pravico do zamenjave delodajalca in rok za prenos 21. maj 2026, ki zavezuje tudi Slovenijo.
Modra karta EU v Sloveniji za visokokvalificirano zaposlitev
Novela ZZSDT iz leta 2025 je plačni prag modre karte EU znižala s 1,5-kratnika na povprečno letno bruto plačo. ZRSZ o soglasju odloči v 15 dneh.