Agencije za zagotavljanje dela in tuji delavci v Sloveniji: kdaj je napotitev dovoljena
Agencija za zagotavljanje dela potrebuje dovoljenje MDDSZ in vpis v register, tujca pa lahko napoti k uporabniku le v štirih pravnih položajih po ZUTD in ZZSDT.
Agencija sme v Sloveniji zagotavljati delo delavcev uporabniku šele, ko ima dovoljenje Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ, 2026) in vpis v register. Tujca sme napotiti k uporabniku le, če ima ta prost dostop do trga dela, enotno dovoljenje na podlagi soglasja ali modro karto EU. Pogoje določata Zakon o urejanju trga dela (ZUTD) iz leta 2010 in Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT) iz leta 2015.
Dovoljenje in register: kaj ministrstvo dejansko preverja
Dejavnost zagotavljanja dela delavcev uporabniku ni prosta gospodarska dejavnost. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti izda dovoljenje za opravljanje dejavnosti in subjekt vpiše v register domačih oziroma tujih pravnih in fizičnih oseb, ki to dejavnost opravljajo. Postopek in seznam prilog objavlja portal SPOT (2026). Brez vpisa v register napotitev ni dovoljena, tudi če je pogodba z uporabnikom podpisana in delavec že dela.
Pogoji, ki jih ministrstvo preveri pred vpisom, so po opisu portala SPOT (2026) naslednji.
- Posredovanje začasnega dela mora biti glavna registrirana dejavnost subjekta, ne postranska šifra v registru.
- V zadnjih dveh letih subjektu ni bila izrečena globa za kršitve predpisov o delovnih razmerjih, zaposlovanju in delu tujcev, varnosti in zdravju pri delu ali trgu dela.
- Subjekt nima neporavnanih obveznosti iz plačila za delo v zadnjih dveh letih in nima neporavnanih davčnih obveznosti.
- Predložena mora biti bančna garancija, ki zavaruje terjatve delavcev iz plač.
- Izpolnjeni morajo biti kadrovski, organizacijski in prostorski pogoji za opravljanje dejavnosti.
Vpis ni enkratno opravilo. Agencija mora vsako leto do 30. junija za preteklo leto predložiti revizorjevo poročilo. Zamuda tega roka je najbolj tiha oblika izgube statusa: uporabnik in agencija običajno nadaljujeta z napotitvami, dokler se ob prvem nadzoru ne pokaže, da poročilo ni bilo oddano.
Štirje položaji, v katerih je tujca sploh mogoče napotiti
Drugo vprašanje je ločeno od prvega. Tudi agencija z veljavnim dovoljenjem in vpisom v register ne sme k uporabniku napotiti kateregakoli tujca. Po ZUTD in ZZSDT je napotitev dopustna le, kadar ima delavec enega od naslednjih statusov.
| Status delavca | Pravna podlaga | Kaj to pomeni za napotitev |
|---|---|---|
| Prost dostop do trga dela | ZZSDT | Napotitev je dopustna brez dodatnega soglasja Zavoda |
| Enotno dovoljenje na podlagi soglasja za zaposlitev | ZZSDT, ZUTD | Dovoljenje je vezano na delodajalca, torej na agencijo |
| Enotno dovoljenje na podlagi soglasja za samozaposlitev ali delo | ZZSDT | Dopustno v obsegu, ki ga določa izdano soglasje |
| Modra karta EU | ZZSDT | Namenjena visokokvalificiranim delovnim mestom |
Zunaj teh štirih položajev napotitve ni. Najpogostejša zmota v praksi je domneva, da soglasje za zaposlitev pri konkretnem delodajalcu pokriva tudi delo pri uporabniku, h kateremu agencija delavca pošlje. Delodajalec je v razmerju agencijskega dela agencija, uporabnik pa ni delodajalec, zato mora biti soglasje izdano agenciji in za delo, ki ga bo delavec dejansko opravljal. Če se opis dela pri uporabniku bistveno razlikuje od tistega v soglasju, gre za delo zunaj dovoljenja, ne za notranjo prerazporeditev. Postopek izdaje enotnega dovoljenja in njegove roke opisuje enotno dovoljenje v Sloveniji.
Nadzor, časovnica in tveganje, ki ga nosi uporabnik
Nadzor opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo, pri statusu agencije pa je ministrstvo tisto, ki dovoljenje izda in ga lahko odvzame. Inšpektor pri uporabniku praviloma najprej pogleda dvoje: ali je agencija v registru na dan napotitve in ali ima napoteni tujec enega od štirih naštetih statusov. Oboje je preverljivo pred začetkom dela, zato je to tudi najlažje dokazljiva kršitev. Posledice za delodajalca, vključno s prepovedjo zaposlovanja tujcev, obravnava prepoved zaposlovanja tujcev in globe IRSD.
Časovnico je treba načrtovati v dveh delih, ki se ne prekrivata. Prvi del je status agencije: pridobitev dovoljenja in vpis v register pred prvo napotitvijo, nato letno revizorjevo poročilo do 30. junija. Drugi del je status delavca: soglasje Zavoda RS za zaposlovanje in enotno dovoljenje, ki ju je treba imeti pred prvim delovnim dnem pri uporabniku, ne pred podpisom pogodbe o zagotavljanju dela. Uporabnik, ki datum začetka dela postavi glede na razpoložljivost delavca in ne glede na datum izdaje dovoljenja, tvega, da prvi teden dela poteka brez pravne podlage.
Stroškovno je bančna garancija najtežji del vstopa v dejavnost, ker je stalna obveznost in ne enkratna taksa. Nanjo se veže tudi vprašanje neporavnanih obveznosti iz plačila za delo: agencija, ki je v zadnjih dveh letih zamujala z izplačili, pogoja ne izpolnjuje, tudi če je dolg medtem poravnala. To je razlog, zaradi katerega uporabniki pri izbiri agencije pogosto zahtevajo izpis iz registra z datumom, ne le izjavo o skladnosti.
Kateri poklici so izvzeti iz kontrole trga dela in kje se postopek skrajša, pojasnjuje seznam poklicev brez kontrole trga dela.
Za uporabnika je zaključek preprost. Preverite dvoje pred prvim delovnim dnem: vpis agencije v register pri ministrstvu in status vsakega napotenega tujca po eni od štirih pravnih podlag. Obe preverbi sta stvar dveh dokumentov in ne pravne presoje, zato ju je mogoče opraviti isti dan, ko se za napotitev dogovorite.
Berite naprej
Vsi prispevki →Poklici, v katerih zaposlitev tujca v Sloveniji ni vezana na trg dela
Odredba ministra za delo našteva 19 poklicev brez kontrole trga dela. Za te poklice lahko v koledarskem letu zaposlite največ 100 tujcev, pravi ZRSZ.
Kontrola trga dela v Sloveniji in obrazec PDM-KTD
Zavod RS za zaposlovanje na obrazec PDM-KTD odgovori v 5 delovnih dneh, vlogo za dovoljenje pa morate vložiti v 30 dneh od izdaje njegovega obvestila.